Share
Naša zaveza za stare sovjetske risanke je razumljiva. Gledamo jih od otroštva, nato pa ponovno premislimo, se smejimo in žalostimo. Toda naši ljubljeni junaki so znani ne samo v Rusiji, temveč tudi daleč preko meja celo nekdanje Sovjetske zveze. Risanke ZSSR so ločena epoha animacije, poseben žanr. Mnoga dela sijajnih sovjetskih režiserjev še vedno močno vplivajo na delo priznanih gurujev svetovne animacije..
Tukaj je le pet od njih, vendar so to najboljše od najboljših..
(6 fotografij skupaj + 5 videov)
Vir: ŽŽ Žurnal / aquatek-filips
Snežna kraljica (1957)
Na seznamu najboljših najboljših slik ZSSR je znana mojstrovina, ki jo je režiral Lev Atamanov, ki je nastal na glavnem sovjetskem multikinostudiu "Soyuzmultfilm". Risan je bil preveden v številne jezike: angleščino, francoščino, nemščino, italijanščino, španščino, švedščino in japonščino, ki ne šteje vseh prispevkov takratnega ZSSR. Glavne junake so izzvali zvezde svetovnega filma. Francoska snežna kraljica je na primer govorila z glasom Catherine Deneuve, ameriško Gerdo pa je izrazila Kirsten Dunst.
Tako kot v Sovjetski zvezi, v ZDA v šestdesetih in sedemdesetih letih je bila zimska kraljica redno prikazana na televiziji med zimskimi počitnicami..
Malo ljudi ve, da je bila v "Snow Queen", da je bila tehnologija prvič preizkušena, brez katere je težko predstavljati sodobno kino - živo akcijo. Glavni lik je najprej izvedel živa oseba - igralka Maria Babanova (od tu imajo podobne lastnosti obraza in slike), nato pa je bila slika iz filma pretvorjena v animacijo.
"No, počakajte!" (1969-1993)
V ocenah najprepoznavnejših slik nekdanje ZSSR si je vedno prizadevala animirana serija "No, počakaj!". Serijske epizode Wolf in Hare so rezultat želje Nikite Hruščov, ki je po potovanju v ZDA navdušila ameriška animacija, da bi dokazali, da tudi mi nismo prasci. Sledilo je, da je sledilo "dohitevanje in prehitevanje" in našemu odgovoru "Tom in Jerry" je bil dodeljen precej resen državni proračun, in vsi skupaj so pripeljali sliko k svetovni slavi..
Na začetku direktor režiserja Vyacheslav Kotenochkin je domneval, da bo Vladimir Vysotsky glas Volk, vendar je bil takrat sramoten igralec, zato je Anatolij Papanova privabil sodelovati v projektu, katerega hripav glas je postal crtanec tega projekta. Ampak še vedno se sklicuje na Vysotsky - v prvi seriji Wolf zapišljuje melodijo pesmi iz filma "Vertical".
Slavni par Hare-Wolf še vedno ostaja eden najbolj uglednih in komičnih duhov sovjetske animacije in na lestvici številnih držav. Torej, sprosti leta 1984, žepna računalniška igra "Electronics" dobesedno razpršeni po državah ZSSR in proizvedeni za izvoz v Evropo. Japonski programerji Nintendo Entertainment System, ki temelji na "No, počakaj!" ustvaril igro "Dobil te bom" ("Ujel te bom"). Leta 2010 je poljska kovnica izdala tudi priložnostni zbirateljski kovancev s podobo Hare in Wolfa.
"Enkratni psi" (1982)
Rezultat celega leta dela na scenariju Eduarda Nazarov, ki sta ga prav tako cenili gledalci in kritiki, je ena najbolj priljubljenih sovjetskih risank na svetu..
Slavni "No, daj, če to" ne ljubijo samo sovjetski in ruski gledalci - iskrena zgodba o prijateljstvu med Wolfom in psi, ki temelji na ukrajinski ljudski zgodbi, je osvojila več mednarodnih filmskih festivalov, med njimi filma Oden Film (Danska) in festival v Ennecyju (Francija ).
Mimogrede, zdaj prepoznavni Wolf bi lahko izgledal zelo drugače. Hrupni glas Armen Dzhigarkhanyan je moral biti popolnoma preoblikovan. Zanimivo je, da nihče ne upa, da bi ta risanka podvojil (vsaj v angleški verziji), saj bi v nasprotnem primeru izginila celotna glasba glasa, ki jo bo izvedel maestro - če je risanka prikazana, nato s podnapisi, do znane »Sho«? zaznavajo tujci točno tako, kot bi moral.
Mimogrede, zvok odhajajoče košarice na začetku risanke Edward Nazarov si je izposodil iz filma "Chapaev".
Spomenik sreči - 200-kilogramski kip Wolfa, ki se poje jedi pred smetmi, je eden izmed najbolj priljubljenih krajev v Tomsku. Če imate dovolj sreče, da lahko pravilno opraskate njegov trebuh, lahko slišite kronske fraze - »zdaj bom pela!«, »Bog vam pomaga!«, »No, pridi, če je to".
"Krokodil Gena in Cheburashka" (1969-1983)
Prvi film o nezaslišani mali živali, imenovani "Crocodile Gena". Usmrtega junaka je razmišljal množitelj Leonid Schwartzman in ime muhe, Eduarda Ouspenskega, se je zgodilo z njim, ko je eden od njegovih prijateljev obrnil svojo nespretno hčerko in rekel: "Oh, chebraurahnula spet!", Kar pomeni "padla".
Po predstavitvi serije ciklusa na različnih festivalih so v mnogih državah sveta vnetljivi občutki za čudne, dolgočasne puhice. Torej, v sedemdesetih letih na Švedskem sta Cheburashka in Geni imela svoje lastne cikle otroških radijskih in televizijskih programov, imenovane "Drutten" (od švedske drutke - "padec"). "Cheburashka" je bila prevedena tudi za predstave na evropski televiziji: v angleščini in ameriških različicah je postal Topl (Topple), v nemščini - Kullerchen (ali Kullerchen) ali v poznejši različici Plumps in na finskem - Muksis . Vsak prevod je sklicevanje na sposobnost padca neznanega živali. Vendar pa so Japonci sprejeli Cheburashko z odprtimi rokami brez nagrajevanja - tam je ostal Cheburashka in že prejel svoj celovečerni film leta 2015.
Pesem krokodila Gena se sliši tudi na finskem, japonskem, angleškem, nemškem, švedskem, bolgarskem, poljskem in drugih jezikih..
Mimogrede, med tujci, ki se prvič srečujejo s Cheburashko v prodajalnah s spominki, se šteje, da je aerobatika to besedo brez napak prvič ali vsaj tretjič..
"Jež v megli" (1975)
Najbolj od najbolj - Juri Norshtein Hedgehog tava v megli. Na festivalu v Tokiu leta 2003 je risanka prepoznala kot najboljšo sliko vseh časov. Poleg tega gledalci in strokovnjaki najdejo vse v risanki - od ideje in humorja do tehnične izvedbe, glasbe in barvnih rešitev..
Osnova Ježa je bila pravljica Sergeja Kozlova z istim imenom, ki jo je premagal Norshtein, prešel daleč čez otroško risanko, pridobivši globino filozofske parabole, kjer je vsaka slika na zaslonu mogoče razumeti kot simbol in ukrepanje interpretirano v več ključih hkrati. Direktor sam pravi naslednje: "V akciji ni nobenega spletkanja, ni dinamike delovanja. Verjetno je, da se srebrno naključje vseh elementov dogaja v Ježu v megli".
Videz glavnega junaka se obvezuje Norshteinovi ženi, Francesci Yarbusovi. Multiplikatorji so poskusili veliko možnosti, videz prihodnje "zvezdice" se nenehno spreminja. Režiser ni bil zadovoljen s predlaganimi možnostmi, potreboval je nekoga, ki je tudi po trenutnem nastopu moral »natisniti« na zaslonu ... Na koncu je Yarbusova, žena in umetnik, ki je del slikarstva, naslikal takega junaka, ki je uredil režiserja in osvojil svet.
Jež je zvenel igralka Maria Vinogradova, čigar glas tudi pravi stric Fedor iz Prostokvašina.
No, tisti, ki so bili v Kijevu, verjetno imajo fotografijo s čudno figuro presenečenega Ježa.
Legal Technique