Ko uporniške sile ali vojske zrušijo diktatorje, pobegnejo iz svojih palač, posestev in bunkerjev, ki jih pustijo na milost in zmage..
Tako je bilo z rezidenco Sadama Huseina, Makar el Tartarusa na jezeru Tartarus, tako da je bilo s hišami Družina Gaddafi povsod po Libiji. Ko uporniki zasedajo te stavbe, so prvi, ki jim je razkrilo življenje voditeljev..
(Skupaj 32 fotografij)
1. Vojaki ameriške vojske v palači Uday Hussein v Bagdadu, 10. aprila 2003. Zgradba je utrpela več stavk s strani koalicijskih letal. (Tyler Hicks / The New York Times)
2. Vojaki in civilisti v pisarni romunskega diktatorja Ceausescuja na sedežu Centralnega komiteja, 26. decembra 1989 v Bukarešti. Nicolae Ceausescu in njegova žena Elena so bili usmrčeni 25. decembra 1989. (PATRICK HERTZOG / AFP / Getty Images)
3. Protikomunistični vojak v portretu Ceausescua, 28. decembra 1989 v Sibiuu, vleče bajonet. Vstaja je končala 24-letno vladavino romunskega diktatorja. Čaušesku in njegova žena sta bila ustreljena 25. decembra 1989. Po osmih letih je Romunija začela dvigovati tančico skrivnosti okrog vstaje in okoliščine, v katerih je prišel predsednik Ion Iliescu. Po mnenju generalnega državnega tožilca Sorina Moisescuja so bila poročila o "zvestih teroristih Ceausescua" in krvavih sabotaža namenjena upravičenju prihoda Ilieskua na oblasti. "Nič se ni zgodilo po 22. decembru 1989. Smrt več demonstrantov je bila, da bi kupili legitimnost novega režima", je dejal Moisescu 24. decembra 1998. (MICHEL GANGNE / AFP / Getty Images)
4. V palači Sadama Huseina, Makar el-Tartarus, 11. junija 2003. Sadam je leta 1999 zgradil tako imenovano zeleno palačo v čast svojega rojstnega dne. Ta palača je največja in najluksuznejša od vseh posesti Hussein. Območje je 4,5 kvadratnih kilometrov in je sestavljeno iz stavb za predsednika in visokih gostov. Velikost palače je le še v rezidenci Husseina v Tikritu. Koalicijske sile niso utrpele zračnih napadov na palači, ampak so jih lokalni prebivalci popolnoma oropali. (Foto: Marco Di Lauro / Getty Images)
5. Iračanka in njena hči krajeta plastične mize v središču Bagdada, 1. aprila 2003. Pahnjenje v vladnih stavbah in pisarnah je raslo po padcu režima in ujetju mesta s strani koalicijskih sil. (Photo by Scott Nelson / Getty Images)
6. Vodja ameriške vojske na stolu v palači Radwany, ki je pripadal Sadamu Huseinu 25. junija 2003. Tukaj, nedaleč od letališča v Bagdadu, je prejel goste. Ameriške oborožene sile organizirajo novinarski obisk diktatorskih palač, tri mesece po padcu Bagdada. (TIMOTHY A. CLARY / AFP / Getty Images)
7. Novinar strelja v dvorane palače Qasr al-Salam (palača miru) izgnanega iraškega diktatorja Sadama Husseina v Bagdadu, 25. junija 2003. (TIMOTHY A. CLARY / AFP / Getty Images)
8. Ameriški vojaki na stopnicah na vhodu v palačo Hussein Qasr al-Salam v Bagdadu, 25. junija 2003. (TIMOTHY A. CLARY / AFP / Getty Images)
9. Mladi vodnik 4. pehotne divizije, Juresses Zamora iz Las Vegasa v Nevadi, je 12. novembra 2003 v Tikritu v Iraku počival z laptopom v palači Sadama Husseina. Vojci se udobno spustijo, nadaljujejo boj s Husseinim domačinom. (Fotografija: Joe Raedle / Getty Images)
10. Vojaki so pozorni na slovesnosti predaje ukaza 1. julija 2004 v Camp Victory v Iraku. General Casey je prevzel poveljstvo sil iz General Sancheza v palači Al Faw v kampu Victory. (Foto: Chris Hondros / Getty Images)
11. Junijski vodnik ameriške vojske Daniel Andrews (levo) in zasebni Robert Knott (desno) iz družbe 588. inženirskega bataljona Alpha v bazenu palače Sadam Husein v Tikritu v Irak, 1. septembra 2003. Ameriške vojske, nameščene v palači, so v smrtni nevarnosti in zapustijo taborišče. Medtem ko so v notranjosti, se lahko sprostite. (AP Foto / Murad Sezer)
12. Vojak 1. / 22. bataljona 4. pehotne divizije (Ironhorse Task Force) igra košarko v palači Sadama Huseina na obali reke Tigris v Tikritu, 180 km severno od Bagdada, 23. novembra 2003. Palača z marmornatimi tlemi, kupolami in stenami, pokritimi s kompleksnim vzorcem arabesk, izgleda kot del orientalske zgodbe, zdaj pa je vojaški tabor. Sadamove najljubše palače so zasedene v Advanced Iron Base Base. (MAURICIO LIMA / AFP / Getty Images)
13. Imelda Marcos spalnica v templju Santo Nino, Filipini, 13. oktobra 2004. Ko je leta 1981 prva dama zgradila dvorce v domačem kraju Tacloban, so jo mnogi imenovali na predsedniški palači Malakanang na jugu. Ime izhaja iz ikone otroka Jezusa, in palača je spomenik zadnjih letih vladavine Ferdinanda Marcosa, ki je bil zrušen leta 1986 po 20 letih vladanja. (ROMEO GACAD / AFP / Getty Images)
14. Jacuzzi v kopalnici prve gospe Imelda Marcos v templju Santo Niño, 13. oktobra 2004. (ROMEO GACAD / AFP / Getty Images)
15. 19. oktober 2005: Iraški vojaki na veliki freski v eni od nekdanjih palač Sadama Husseina, ki se nahajajo v utrjeni zeleni coni v Bagdadu. Junak vseh Arabcev, iraškega diktatorja Sadama Husseina, bo sodil 28. novembra 2005. (KARIM SAHIB / AFP / Getty Images)
16. Delavec postavi posteljo v sobi, kjer je verjetno Sadam Hussein nekoč preživel noč v eni od diktatorskih vil. Zdaj lahko sobo najamete za 170 evrov na dan, v mestu Hillach v pokrajini Babil. Palača, ki se nahaja v bližini ostankov starodavnega mesta Babilon, so maroderji odstranili vse, kar bi se lahko odnelo, ko je padel režim Sadam aprila 2003. Do leta 2006 so palače zasedle enote Združenih držav in Koalicija, zdaj pa je odprta za 85 centov. Nekatere bližnje vile so bile spremenjene v hotele. (Photo by Muhannad Fala'ah / Getty Images)
17. Marauder je vzel stol iz palače Sadama Husseina v Bagdadu, 12. aprila 2003. Prtljaga je po zajetju kapitala s strani ameriških vojakov obsežno. 12. aprila so se na stotine Iračanov, vključno s policisti, odzvali na prošnjo ZDA za pomoč pri vzpostavitvi reda in delovanja infrastrukture v Bagdadu po plazu, ki je potekal po tednih bombardiranja in bombardiranja. (ODD ANDERSEN / AFP / Getty Images)
18. Narednik ameriške vojske Craig Zentkovich iz bojne skupine 1. brigade posname sliko v predsedniški palači Sadama Huseina 13. aprila 2003. Palača se nahaja na območju velikega vojaškega kompleksa, blizu letališča, jugozahodno od glavnega mesta. (ROMEO GACAD / AFP / Getty Images)
19. Ameriški marinci v predsedniški palači v Port-au-Princeu, 9. marca 2004. Francoske, ameriške in čilske enote so poplavile Haiti in poskušale obnoviti red po letu predsednika Jeana Bertranda Aristida 29. februarja 2004. (JAIME RAZURI / AFP / Getty Images)
20. Rebelski borec z imenom Laurent Desire Kabila, obdan z marauderji, je 20. maja 1997 v hiši nekdanjega voditelja vojaškega taborišča Chatshi v Kinšasi premagal fotografijo izgnanega predsednika Zaireja Mobutu Seze Seko. Leta oktober 1996 je vodja zirijske opozicije Laurent Desire Kabila kot vodja Zveze demokratičnih sil za osvoboditev Konga in Zairja, katerega sile so sestavljale predvsem prebivalci vzhodnega Zaira, začeli vstajo proti Mobutu in je moral pobegniti. 17. maja 1997 je Kabila postal vodja države, potem ko so njegovi vojaki zasedli Kinšaso in preimenovali v državo Demokratično republiko Kongo. (PASCAL GUYOT / AFP / Getty Images)
21. Afganistanski otroci igrajo nogomet pred ruševinami palače Darul Aman v Kabulu, 3. decembra 2010. Afganistanska vlada zavrača trditve o korupciji, vendar noče komentirati nizke ocene dejavnosti predsednika Hamida Kazarija. Namestnik predsedniškega tiskovnega predstavnika Hameda Elmi je dokumente, ki jih je WikiLeaks objavil, "niso novi" in "nimajo posebnega vpliva na naše dobre odnose z mednarodno skupnostjo." (MASSOUD HOSSAINI / AFP / Getty Images)
22. Otrok v dvorani nekdanje palače diktatorja Mobutu Seze Seko v Gbadolitu, 24. novembra 2010. Mobutu je zgradil dve zasebni stanovanjski hiši in predsedniško palačo v Gadolitu in Kavlu. Po prihodu na oblast kot posledica državnega udara pet let po osamosvojitvi od Belgije je Mobutu 32 let vladal Zairu in državo postavil v dolgotrajno gospodarsko krizo, oteženo zaradi korupcije in poneverbe sredstev. (Gwenn Dubourthoumieu / AFP / Getty Images)
23. Tunizijski delavci so odstranili iz sten pristranskega predsednika Zine el Abidine Ben Ali v pisarno predsednika vlade Tunizije 17. januarja 2011. 17. januarja so demonstranti zahtevali, da se Ben Ali odstrani s strani stranke pri oblikovanju vlade nacionalne enotnosti. Maroški časnik je dejal, da je odstop Ben Alija kot lekcija za Severno Afriko in celoten arabski svet. (FETHI BELAID / AFP / Getty Images)
24. Libijski upor stoji na vhodu v kompleks, ki ga lokalni prebivalci in uporniki štejejo za praznično prebivališče družine Gaddafi v Ain Zari, blizu Tripolija, 31. avgusta 2011. Pobratniki najdejo vedno več novih luksuznih stavb in pridobijo dostop do ozemelj, ki jih zasedajo pripadniki Muammar Gadafija . (Photo credit bi morali prebrati CARL DE SOUZA / AFP / Getty Images)
25. Splošna slika vrta za zgradbo, ki jo domačini in uporniki štejejo za praznično prebivališče družine Gaddafi v Ain Zari, blizu Tripolija, 31. avgusta 2011. (CARL DE SOUZA / AFP / Getty Images)
26. Splošni pogled na kompleks, ki ga domačini in uporniki štejejo za počitniško prebivališče družine Gaddafi v Ain Zari, blizu Tripolija, 31. avgusta 2011. (CARL DE SOUZA / AFP / Getty Images)
27. Libijski upor ob bazenu v hiši Muatassima Gaddafija, sina libijskega voditelja v Tripoliju, 30. avgusta 2011. Pobunjenci so napovedali ultimatum, da se predajo pripadnikom Gaddafi, ko so predstavniki zveze NATO poročali, da bi Muammar Gaddafi lahko še naprej vodil vojaške sile tudi med vožnjo. (PATRICK BAZ / AFP / Getty Images)
28. Libijski uporniki v hiši Muatassima Gadafija, sina libijskega voditelja v Tripoliju, 30. avgusta 2011. (PATRICK BAZ / AFP / Getty Images)
29. Libijski uporniki pregledajo prazen bazen v hiši Muatassima Gaddafija, sina libijskega voditelja v Tripoliju, 30. avgusta 2011. (PATRICK BAZ / AFP / Getty Images)
30. Rebel fotografirali v dvorcu Muatassima Gadafi v Tripoliju, 30. avgusta 2011. (PATRICK BAZ / AFP / Getty Images)
31. Nekdanji zapornik Abu Slim, Sami Sadiq Abu Ruways bližini bazena v luksuznem kompleksu da uporniki in lokalni prebivalci verjamejo počitniško bivališče družine Gadafi. (CARL DE SOUZA / AFP / Getty Images)
31. Libijski upornik pregleda mrežo bunkerjev pod zapuščine Muatassima Gadafi, sin polkovnika Moamerja Gadafija, Tripoli, 30. avgusta 2011. (PATRICK BAZ / AFP / Getty Images)