Te slike Havane, vzete v zgodnjih letih neodvisnosti Kubije od Španije, kažejo na bogastvo kubanske prestolnice..
Vir: mashable.com
Havana je v začetku 16. stoletja ustanovila ne le glavno postajališče za ladje, ki plujejo iz Amerike v Evropo in nazaj, ampak tudi eno najbolj utrjenih mest v Novem svetu. Na fotografiji: katedrala Havane, 1900.
Eksplozija ameriškega krmarja "Maine" v zalivu Havane, ki je sledila desetletji kubanskega boja za neodvisnost in napetosti v ameriško-španskih odnosih, je na koncu služila kot izgovor za izbruh špansko-ameriške vojne leta 1898, v kateri so bili Španci poraženi. Kuba je nato pridobila neodvisnost od Španije, vendar je padla v kremplje ameriške cone vpliva. Na sliki: Paseo del Prado, 1900.
Po zakonodaji, ki bi se lahko uporabila za umiritev antiimperialistov, so ameriški gospodarstveniki vložili ogromno denarja v kubansko gospodarstvo in v prvih desetletjih 20. stoletja se je trgovina med državama hitro povečala. Slika: Plaza de la Catedral, 1900.
Po koncu ameriške okupacije leta 1902 se je začela obdobje stabilne rasti v Havani, ki je bila povezana z razcvetom srednjega razreda in številnimi turisti, ki so se sprehajale po ulicah rimskega Kariba. Na fotografiji: osrednji park in hotel "Inglaterra", 1900.
Ulica Obrapia, 1900.
Prospekt Zulueta, 1900.
Kioski trgovcev na trgu Tokon.
Vagon z mesom, 1903.
Stanovanjske stavbe na Paseo del Prada, 1903.
1900.
Trgovec sladoleda.
Trgovci s sadnim trgom, 1890.
Plaza de Luz, 1900.
Kokosov trgovski voziček, 1890.
Tokonska tržnica, 1904.
Dvorana Jai-Alai, 1904.
Trgovec časopisa in vojaki na trgu, 1900.
Razbitina ameriškega križarka "Maine" je eksplodirala v zalivu Havane 15. februarja 1898.
Carinsko območje, 1900.
1904.
Pogled z ulice O'Reilly na katedrali Havane, 1900.
1900.
1904.
Ulica Obispo, 1906.